Praskač,
Gyrinocheilus aymonieri, Tirant, 1883 je prišel v evropske akvarije leta 1956 (vrsto je uvozil znani akvarist A. Werner iz Münchna). Dolgo časa so ga prodajali pod napačnim imenom "kitajska činklja", čeprav ni iz Kitajske. Hitro je dobil pretiran in med začetniki napačno razumljen sloves “čistilca” oz. “praskača”. Uporaba te ribe v premajhnem okrasnem akvariju pod oznako "praskač" ali čistilec alg je bolj ali manj napačna, kar dobro ve vsak malo bolj izkušen akvarist. Ko odrastejo, ne čistijo več, postanejo pa nevzdržno napadalni do ostalih rib v akvariju. Navkljub temu jih "trgovine" vedno znova ponujajo začetnikom kot "čistilce alg" ? Vedeti moramo, da sodi ta sicer sama po sebi zelo zanimiva riba samo v posebne ureditve, kjer bo prišlo njeno zanimivo socialno obnašanje in specifičen način hranjenja do polnega izraza. Za potrebe “čiščenja” in boja proti nezaželjenim algam v povprečno velikih akvarjih imamo danes veliko ustreznih alternativ.
Sistematika: Vertebrata - Osteichthyes - Actinopterygii - Cypriniformes - Cobitoidea -Gyrinocheilidae – Gyrinocheilus. Naddružino Cobitoidea tvorijo družine ploščate činklje (Balitoridae), činklje (Cobitidae), sesači (Catostomidae) in praskači (Gyrinocheilidae).
Sinonimi:
Psilorhynchus aymonieri (Tirant, 1883);
Gyrinocheilops kaznakoi (Berg, 1906);
Gyrinocheilus monchadskii Krasyukova & Gusev, 1987.
Etimologija:
gyrinos = krožen ,
cheilos = ustnica;
Aymonier = najditelj, Aymonier, Étienne François, francoski kolonialni raziskovalec in kartograf, ki je v letih 1882 in 1883 intenzivno raziskal Laos in porečje reke Mekong.
Tuja imena: pla pak ti (tajsko); Chinese Algae Eater, Indian Algae Eater, Siamese algae eater, Sucking Loach (anglo-ameriško); Putzerschmerle, Siamesische Saugschmerle (nemško); prísavka thajská (češko).
Sorodne vrste: v rodu so 3 vrste, druga najbolj znana je pikasti praskač iz porečja reke Mekong,
Gyrinocheilus pennocki (Fowler, 1937). Tretja vrsta je praskač iz Bornea,
Gyrinocheilus pustulosus (Vaillant, 1902).
Domovina: Tajska (porečja Mekong, Chao Phraya), Kambodža, Severna Indija.
Vnos kot tujerodna vrsta: praskač se je naselil v vodah Portorika (Srednja Amerika) v reki Rio Canos.
Biotop/habitat: zadržuje se na dnu hitro tekočih gorskih potokov; samo izjemoma ga najdemo občasno v stoječih vodah. V naravi najdemo skupaj z njimi običajno sledeče znane ribe:
Pangasius sutchi, Garra taeniata, Pseudogastromyzon sp., Schistura mahnerti, Poropuntius deauratus, Notopterus notopterus ipd.
Velikost: 12 cm v akvariju - 30 cm v naravi.
Spol: spolno zrel samec ima več "trnov" okoli ust; na splošno je spol skoraj nemogoče določiti.
Priloga:
Gyrinocheilus_usta.jpg [ 74.87 KiB | Videno 1311 krat ]
Obarvanost / telesna zgradba: Obarvanost telesa je zelo spremenljiva in individualna.
Na splošno so po straneh telesa temno-rumenkasti z rjavo črto, ki poteka vzdolž dolžine telesa; ta črta je razdeljena na številne temne pike. Hrbet je rjavkast in posut s temnimi pikami. Trebuh je belkast; nima lusk na spodnji strani telesa, zaradi česar je podobno kot činklje bolj občutljiv na določena zdravila. Na sicer prozorni repni in hrbtni plavuti imajo lahko posamezne majhne temne pike. Oči so rumeno-zlato obkrožene. Za škržnim poklopcem je vedno prisotna majhna črna lisa. Na vrhu škržnih poklopcev ima odprtino, skozi katero diha tudi, kadar je pritrjen na podlago s prisesnimi ustnicami; vodo vsrka in izloči približno 230 krat na sekundo.Včasih imajo tanke kožne izrastke na straneh glave ali na gobčku. Podstojna usta so okrogla, brezzoba in nimajo brkov; ustnice imajo izrastke v obliki strgače; usta jim poleg strganja alg omogočajo tudi zadrževanje na kamnih ali podlagi v hitrem toku. Vzdušni mehur imajo majhen, ne opravlja svoje hidrostatične funkcije, zato mora riba plavati, da se obdrži nad tlemi.
Priloga:
gyrinocheilus_aymonieri_1588.jpg [ 183.48 KiB | Videno 1311 krat ]
Obnašanje: zelo teritorialna vrsta, mladi osebki so riba jate (najmanj 10 primekov), odrasli se radi prisesajo na mirne velike ribe (listarke, diskusi, ploščati ostrižniki ipd.). Kot vsi prebivajci hitro tekočih voda tudi praskači radi skačejo iz akvarija (pokrov!).
Akvarij: min. 120 x 50 x 60 cm = 360 l ; za 10 rib 200 x 50 x 60 = 600 l
Ureditev akvarija: fin, neoster pesek, veliko korenin in rastlin , močna svetloba in močan vodni tok Vrsta je primerna za zelo velik biotop akvarij "Azijski gorski potoček". Poleg močnega filtra s pretokom minimalno 1500 l/h se priporoča dodatek ene ali več močnih črpalk za ustvarjanje vodnega toka, npr. “TUNZE – Turbelle nanostream” 6025, 6040 ali 6055, ki imajo pretok od 2500 l/h do 5500 l/h.
Odrasli praskači se zaradi slabega značaja pogosto znajdejo v akvarijih z ostrižniki, posebej afriškimi (čeprav jim preveč alkalna voda afriških jezer ne ustreza). Najdemo jih tudi pogosto v velikih akvarijih ali akvaterarijih z vodnimi želvami in sladkovodnimi raki.
Temperatura: 16° - 32°C (optimalno 23°- 27°C).
Voda: ph = 6,0 - 7,0; dGH = do 12°; vsebnost kisika mora biti visoka (med 6 – 8 mg O2 / l).
Hrana: pretežno rastlinojeda vrsta (herbivor in detritivor): detrit, fitoplankton, perifiton, alge (predvsem kremenaste alge); a tudi zooplankton in ličinke vodnih žuželk. Če jim v akvariju zmanjka alg, se lotijo tudi ostalega rastlinja; v takem primeru prav pride poparjena blitva, kuhan korenček, bučke ipd. in hrana v obliki spirulina tablet ali rastlinske luske ipd.. Akvaristi so opazili, da riba neha jesti alge, če temperatura pade pod 20°C.
Razmnoževanje: v akvariju je že prišlo do naključnih primerov uspešne drsti; ga masovno drstijo s hormonskimi hipofiznimi injekcijami na azijskih farmah. V naravi se drstijo pri velikosti 13 cm.
Posebnosti: praskača lahko zamenjamo zaradi podobnega imena z algojedo siamsko srebrno lisičko,
Crossocheilus siamensis, ki jo po angleško tudi imenujejo “Siamese algae eater”. Na azijskih farmah gojijo tudi albino obliko. V nekaterih evropskih državah so akvaristične trgovine avtohtone domače hladnovodne globočke (Gobio gobio) prodajale nekaj časa kot zamenjavo za praskače, češ da enako “čistijo” alge v hladnovodnih akvarijih, kar ne drži. V domovini je cenjena riba za prehrano ljudi.
Življenska doba: do 20 let
.............................................................................................................................................. Copyright © Bojan Dolenc
