Astronotus ocellatus, as illustrated in the original description in Spix & Agassiz (1829-1831).
Guide to the South American Cichlidae, http://www2.nrm.se /ve/pisces/acara/as_ocell.shtml
OPISI AKVARIJSKIH ORGANIZMOV
Astronotus ocellatus, as
illustrated in the original description in Spix & Agassiz
(1829-1831).
Guide to the South American Cichlidae, http://www2.nrm.se
/ve/pisces/acara/as_ocell.shtml
Oskar ali pavjeoki ostrinik,
Astronotus ocellatus, Agassiz (Spix &
Agassiz), 1829
SPIX, J.B. & L. AGASSIZ. 1829 [& 1831]. Selecta genera et
species piscium quos in itinere per Brasiliam annis.
Jean Louis Rodolphe Agassiz ( 28.05.
1807- 14.12. 1873) je bil vicarsko-ameriki zoolog in geolog, eden
prvih svetovno priznanih amerikih ihtiologov.
Sistematika : Chordata - Vertebrata - Osteichthyes -
Actinopterygii - Acanthopterygii - Perciformes - Labroidei - Cichlidae
- Astronotinae - Astronotus - ocellatus
Sinonimi : Lobotes ocellatus Agassiz, 1831; Cychla
rubroocellata Jardine, 1843; Acara compressus Cope, 1872; Acara
hyposticta Cope, 1878; Astronotus ocellatus zebra Pellegrin,
1904; Astronotus orbiculatus Haseman, 1911; Acara ocellatus,
Acara crassipinnis, Hygrogonus ocellatus.
Etimologija : astron = zvezda, nebo; notos =
hrbet (junoameriki ostrinik z zvezdastimi pegami na hrbtu);
ocellatus= oesna pega .
Tuja imena : acarahuaz, carahuaz (Peru: Tupi-Guarani);
acar-au, acar-grande, apaiari, bola-de-ouro, car -grande,
corr-baiano, corr-chines, dorminhoco (Brazil. - portug.); aluago
elselepo, crombier, masug, paya (Fr.Gvajana); cichlid oil de paon
(franc.); vieja (Ekvador -pansko); Marble cichlid, Oscar, Velvet
cichlid ( ameri.); Oscar (angl.,kanad., franc., ved.); astronotus
(rus.) ; Pfauenaugenbuntbarsch (nemko); pielegnica pawiooka (poljsko),
oskar (hrvako)...
Domovina : Peru, Brazil, Paragvaj, Kolumbija, Ekvador, Francoska
Gvajana; poreja Ucayali, Amazonka, Solimoes, I, Rio Negro, Oyapock
in Approuague... 4N - 15S, 78W - 47W .
Biotop/habitat : naseljuje mirne, plitke, poasi tekoe reke ali
stojee vode, predvsem "belovodna" jezera (kot invazivna vrsta se je
naselil v nekaterih jezerih na jugu ZDA). Najraje se zadruje med
potopljenimi debli, vejami in koreninami. V naravi pogosto poivajo oz.
spijo v stalnem gostem skrivaliu ( v akvariju najraje poivajo "v
postelji" na dnu ponoi).
Spol : se teko loi, med parjenjem ima samica bolj iroko
genitalno papilo. Najbolje, da kupimo vsaj 4 mladie in poakamo, da se
sami uparijo. Vseeno so odrasli samci veji in bolj barviti.
Obarvanost : originalno so olivno zeleni do okolodano-
rjavo-sivi z rumeni progami in oranno obrobljenimi lanimi oesci na
hrbtni plavuti in na korenu repne plavuti. Oranno obrobljeno lano
oesce ali oesca sluijo za prevaro predatorjev in plena (ker ne vedo,
kje imajo glavo in kje rep). To mu zelo pomaga preiveti napade piraj
in aligatorjev v naravnih vodah. Sluijo pa tudi kot "ime" v medsebojni
komunikaciji. V ujetnitvu, od koder prihaja veina oskarjev v nae
akvarije, so e vzgojili celo vrsto umetnih barvnih variacij : najprej
albino in pajolan, nato tiger, rdee, rdee tiger, ronate, zlate
oskarje ipd..
Obnaanje : drugae miroljubna, kar malce zaspana in
inteligentna riba postane izjemno vihrava in ognjevita med uparevanjem,
drstjo in uvanjem mladiev.
Ureditev akvarija : mehkovodni akvarij s finim peskom brez
hranilne podlage na dnu (morebitne rastline- suliarke ali orjake
valinserije- samo v lonkih). Na dnu nekaj ploatih kamnov. Radi imajo
plavajoe rastline (vodni plavek, vodna hijacinta ipd..). Ta mesojeda
plenilska riba potrebuje izjemno moen filter (podobno kot elve
rdeevratke).
Hrana : vse vrste dovolj velike ive hrane : ribe, rakci -
postranice, kozice, deevniki, poli, uelke (mokarji, riki ipd..) ;
vasih se navadijo tudi na zmrznjeno hrano (krill, koljke, kozice,
girice...). Oskar kot plenilec z velikimi (in lanimi) omi se poasi
priblia rtvi, nato jo dobesedno bliskovito vakuumsko posrka v ogromna
usta.
Razmnoevanje : spolno zrelost doseejo nekje pri 12 cm,
uparevanje je teavno in dolgotrajno. Par nato izbere na dnu ploat
kamen, ki ga oistita, preden odloita ikre. Voda mora biti ista in
mono prezraena. Oba skrbita za zarod, umetna vzreja mladic je
resnino nepotrebna. Ikre so lepljive in jih je med 200 - 2000 . Ikre
zanejo "migati z repki" po 3 - 4 dneh, splavajo po naslednjih 4 - 5
dneh. Izleeni oskarki takoj sprejmejo navplije artemije, stara jih
prve dni e zakopavata v luknje v pesku. Vasih se pasejo na koi
starev (kot pri diskusih). Po najkasneje 2 tednih moramo vsaj enega od
starev umakniti iz akvarija, da se ne pobijeta med seboj (obiajno
samica napade samca).
ivljenska doba : do 25 let
Ogroenost : ni je na IUCN rdeem seznamu.
Povprena cena : 5 - 40 $ ; 5 - 20
Posebnosti : oskarji so izjemno inteligentne ribe, si zapomnijo
oskrbnika in naveejo nek odnos z njim. Tudi se jih da z lahkoto
navaditi, da jedo iz roke. To je riba z osebnostjo, vsak je malo
drugaen od drugih. V naravi so cenjena riba za prehrano, a samo divje
ribe, za akvakulturo niso primerni, ker rastejo prepoasi.So tudi
izjemno cenjena riba za portne ribie zaradi moi, inteligence in
previdnosti. al so kot mladii izjemno ljubki in neizkueni zaetniki
nasedejo lakomnim in neosveenim trgovcem. Pogosto mlade oskarje
prodajo otrokom, ki imajo akvarij manji od 100 litrov in naseljen z
manjimi ribami, kot so gupiji ali neonke. Kaj kmalu ostane v takem
okolju same e en "prevelik" oskar! Odloite se za to vrsto velikega
ostrinika samo, e imate prostorske in denarne monosti za nakup
dovolj velikega akvarija ali filtra. Za gojenje oskarjev je za
marsikoga edina reitev nakup sicer starega, a dovolj velikega in
poceni akvarija. Karkoli pod 400 litrov nima smisla kupovati, samo z
veliko sree uspe "tlaenje" v 250 litrskem akvariju, a take zapornike
ribe niso nikoli povsem sproene in se ne obnaajo naravno. Na zalogi
mora biti tudi dovolj ive ali zmrznjene hrane (gojimo gambuzije, zlate
ribice, gupije, rike in velike rnivce (mokarje), sladkovodne kozice,
pole ipd...). Oskarji posledino tudi zahtevajo "velike" menjave vode.
Stopnja zahtevnosti : srednje zahtevna riba, ni primerna za
zaetnike !
Povezave (hrvake) :
http://www.gameroom.com/h2o/ciklidi_juzna_amerika_ribe_astronotus_ocellatus.html
http://www.ciklidi.com/ciklidi/astronotus/ciklidi_astronotus.shtml
http://www.akvarij.net/default.asp?ACT=5&content=143&id=28&mnu=28
Slike na internetu :
http://images.google.com/images?q=Astronotus+ocellatus&hl=sl&lr=&start=220&sa=N
Velikost : samica 30 cm, samec 40 cm (maksimalno do 45.7 cm v
naravi).
Temperatura : 23 C - 28 C; 26 C za razplod.
Voda : pH =5.0 - 7.5; 6.0 za razplod ; 5 dGH - 8 d GH; 5 d GH
za razplod.
Akvarij : 200 cm = 1000 litrov
(min. 400 l za par med drstjo).
Zadrevanje : dno, sredina.
___________________________________
Bojan Dolenc
__________________________________________________________
Zlati kapi
ali mrljasti glavo, Brachygobius xanthozona,
Bleeker, 1849 (tudi rumenopasasti glavo
imenovan)
Sistematika : Chordata - Vertebrata - Osteichthyes -
Actinopterygii - Acanthopterygii - Perciformes - Gobioidea- Gobiidae-
Gobionellinae - Brachygobius
Sinonimi : Gobius xanthozona, Bleeker, 1849; Brachygobius
xanthozonus; Thaigobiella sua; Hypogymnogobius xanthozonus; H.
xanthozona . (Hypogymnogobius xanthozonus je postal veljaven
leta 1989 ; leta 2000 se je vrnil v Brachygobius xanthozonus,
Bleeker 1849; nato ponovno sprememba 2001 v trenutno veljaven Brachygobius
xanthozona ?)
Etimologija : brachy (gr.) = kratek, gobius
(gr.)= glavo (vrsta ribe); xanthos (gr.) = rumen, zonus
(latin.)= pas; "kratek glavo z rumenimi pasovi" .
Tuja imena : Bumblebee Goby; Goldringelgrundel; gobie/poisson ray
d'or, Poisson abeille ou bourdon (Fra)
Domovina : Java, Sumatra, Borneo, Tajska, Vietnam
Biotop/habitat : sladke in brakine vode z rastlinami ali brez,
obmorski pragozdni habitat (rna morska voda) ali mangrove.
Spol : manji samek je bolj vitek, bolj obarvan, debeleja
samika ima med drstjo viden ovopositor.
Obarvanost : tako hrbtna, kot podrepna plavut sta rni (podrepna
plavut ima 1 bodico in 8 mehkih plavutnic) ...
Obnaanje : miroljubna, dnevno aktivna, a teritorialna vrsta.
Ureditev akvarija : najbolje vrstni somornini akvarij z veliko
skrivalii (prazne lupine jabolnih polev, lupine kokosovega oreha,
luknjasto kamenje, lava, korenine, hrastovi listi, ipd...), voda trda z
dodatkom morske soli (1-2 veliki lici na 10 l). Od rastlin somornine
vrste, predvsem javanski mah (Vesicularia), javanska praprot (Microsorium)
in rogljiasta praprot (Ceratopteris) ali nekatere vrste
valisnerij, vodoljube ali Crinum thaianum . Za podlago
uporabimo fin apnenast, aragonitni, koljni ali koralni pesek ali
mivko. e e imamo z njimi ribe, so idealna kombinacija za njih druge
vrste somorninih rib, posebej vrste morskih il, male kljunate
ukice, modrooke, celebeke jadralke in podobno, ki tudi raje jedo
ivo hrano.
Hrana : samo izkljuno drobna iva hrana : artemije, samooki,
vodne bolhe, enhitreji, tubifeksi, trzae, komarjeve liinke, koretre,
sadne muice ipd...ne vzamejo umetnih lusk, vasih se navadijo na
zmrznjeno hrano.
Razmnoevanje : teritorialni , patriarhalni oka skrbi za zarod.
Drst pospei dodatek svee hladne "sladke" vode , ikre leejo v votlini
ali pod kamnom, okoli 200 jajec se izlee po 4 -5 dneh. Prva hrana =
kotaniki Brachionus in navpliji artemije. Mladiki sprva
plavajo po odprti vodi v vijih legah, s starostjo po nekaj dneh
preidejo na talno ivljenje.
ivljenska doba : 3 - 5 let
Ogroenost : ni je na IUCN rdeem seznamu ?
Povprena cena : ~ 3 ; $ 2.49
Posebnosti : opisanih je e ve kot 1000 vrst tropskih morskih,
brakinih ali sladkovodnih glavoev, veina ivi na dnu in v nevarnosti
se radi tudi zakopljejo v mehko podlago, nekateri so istilci in
opravljajo istilne servise za veje ribe. Izjemno zanimivo je, da so
predniki somorninih glavoev iveli v gorskih potokih ! Vrste mrlj
glavoev ali kot jim akvaristi radi reejo : mrlj gobijev so
najpogosteja neslanovodna vrsta gobijev v akvaristiki, a vseeno so al
vedno redkeji zaradi upada populacij v naravi in teavne vzreje v
akvariju, zaradi esar jih le poredko lahko kupimo. V ujetnitvu ne
ivijo dolgo, e nimajo res optimalnih razmer v ustreznem biotop
akvariju. To niso "okrasne" ribe za povpreen skupinski akvarij, jedo
samo ivo ali zmrznjeno ivo hrano in obasno potrebujejo nekaj morske
soli (uporabimo isto sol, kot za pripravo morske vode v morskih
akvarijih, ne kuhinjsko ali kameno sol).
Sorodne vrste : Brachygobius aggregatus Herre,1940; B.
alcocki Miller,1989; B. doriae Guenther,1868; B.
kabiliensis Inger,1958; B. nunus Miller,1989; Brachygobius
sabanus Inger,1958; B. sua Miller,1989; B. xanthomelas
Herre,1937
Stopnja zahtevnosti : visoka , samo za vrhunske, izjemno
izkuene mojstre akvaristike !
Velikost : samek 3 ; samika 4 cm (max.do 4,5 cm)
Temperatura : 25C - 30C
Voda : ph = 7,5 - 8,2 ; dGH= 15- 30; spec.gostota = ~ 1.008
(1,005 - 1,010), dodatek za pragozdno vodo (Diskuston
- Aqua vita d.o.o.)
Akvarij : 60 cm = 70 litrov
Zadrevanje : na dnu
___________________________________
Bojan Dolenc