Luže - poplavni logi ob Sori

Nedelja, 12 September 2010 11:18 Skrbnik
natisni

11.9.2010 Copyright © Bojan Dolenc

V članku "Poletna potepanja po slovenskih vodah" sem napisal,  da so bila ta potepanja rezultat počitniških aktivnosti mojih otrok (poletne delavnice ob Kolpi; taborjenje ob Nadiži), tokratni obisk neverjetno lepih mokrišč pa je bil rezultat športnih aktivnosti naših 3 psov;

pred tekmo v agilityju smo pse kot običajno peljali malo na sprehod v okolico in ponovno sem povsem nepričakovano in nenačrtovano odkril "Raj na Zemlji", vsaj zame, ki obožujem mokrišča in vodna okolja; vendar so bili navdušeni nad nepričakovanimi odkritji in osupljivo lepoto narave tudi ostali člani "našega krdela" (družine: moja boljša polovica, otroka in 3 pasje duše), tako da je zagotovo nekaj več na tem. Mislili smo, da gremo na običajno sobotno pasjo tekmo v Škofji Loki ( v mestu); a smo že precej pred mestom sredi neke vasi zagledali tablo za Agility in zavili smo levo navzdol v neko "hosto" ob Sori, kjer je KD "Ovčar" - Škofja Loka organiziralo redno meddržavno tekmo na nekakšnem športnem igrišču, globoko v gozdu.  Zaradi tega nisem imel s seboj niti pršil proti klopom, kaj šele mojo standardno biološko opremo in potrebne škornje; na srečo sem imel s seboj vsaj fotoaparat.
Ko smo rutinsko peljali pse na sprehod, smo na srečo zavili v pravo smer, v goščavo (tja me vedno vleče) in že po nekaj deset metrih hoje mi je začel naraščati adrenalin - okolje je bilo polno počasi tekoče plitve vode, močvirske vegetacije, jelš, vrb in podobnih vodoljubnih rastlin. Pridemo tako do majhnega plitvega potočka s kristalno čisto vodo, muljastim dnom in izjemno nenavadno, zanimivo vegetacijo - hopa, kaj pa je to, kje smo? Gremo naprej po sončni jasi do Sore in tam zagledam biološko čistilno napravo - a je preveč mokro in vse pod vodo, zato gremo nazaj. Žal sem tu opazil več kot 6 vrst invazivnih tujerodnih rastlin - predvsem je ob bregu kot že povsod v Sloveniji grozljivo preveč japonskega dresnika (Fallopia japonica),

 

cveti tudi žlezava nedotika (Impatiens glandulifera),

zlata rozga (Solidago sp.), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata) itd..; v bližini pa bager, največji sovražnik naravnih habitatov. Sicer je tu veliko vrbe Salix eleagnos, S purpurea, iz katere so tu v preteklosti veliko pletarili. Veliko je tudi rakitovca, Hippophae rhamnoides.


Na poti nazaj se psi izgubljajo v grmovju, nekam me povleče naša breja nemška lovska terierka Fita Nebeška in na lepem zagledam tablo "LUŽE". Grem nekaj metrov v smeri table, zagledam prvinsko lepoto in tako turistično brezskrbno razpoloženemu se mi šele sedaj  posveti, alarm zazvoni - pa saj to se vendar legendarne poplavne loke in Luže, gre za slavno Godeško loko, ki jih imam po nasvetu kolega biologa (take skrite in bogate biološke kotičke pozna po službeni dolžnosti) že nekaj let na prioriteni listi za nujen "mokri obisk" in biološki ogled - pregled.
Gre za tako "iskani" oz. "pogrešani" habitatni tip srednjevropsko črnojelševje in jesenovje ob tekočih vodah; to so "slavni" obrežni logi črne ali sive jelše (Alnus glutinosa; A. incana) in velikega jesena (Fraxinus excelsior) na občasno poplavljenih rastiščih, ki so prek poletja dobro prezračena; je pa tudi veliko lepega mešanega gozda, doba z gabri (Querco - Carpinetum). Ob potokih in mlakah, kjer je gozd močno namočen, se pojavlja tako imenovano povirno močvirje. Njegova življenjska moč je odvisna od vitalnosti izvira, ki ga napaja. V sušnih zimskih in poletnih mesecih lahko presahne tudi močvirje in ostanejo le sem ter tja razmetani kupi šaša. Drugih dreves je malo, tu so še sem pa tja kakšna smreka (Picea abies), češnja (Pomen avium), dob (Quercus robur) in lipovec (Tilia cordata). Zelene rastline, zlasti vrba in jelša, pa imajo največ zaslug za samoočiščenje vode.
Padem na kolena v blato in začnem škljocati, pozabim v hipu na vse in civilizacijo, počutim so kot vedno, ko sem globoko v divjini, daleč od ponorelega sveta. Neverjetno, kakšna hipna sprememba, in to slabe pol ure vožnje od Ljubljane. Po končani pasji tekmi gremo nazaj, v močvirje, zavijemo ob potoku v goščavo in po nekaj deset metrih mislim, da sem nekje v Orinoku, ne v Sloveniji. Pragozd, poplavne plitvine, vse zaraščeno z mahom, morje močvirnih rastlin, v čisti, plitki vodi prelepe zaplate prave podvodne vegetacije. Vendar vlada  v tem habitatu nepričakovana, popolna tišina, le nekje iz daljave se sliši lajanje vaškega cucka; z ženo takoj ugotoviva, da je v tako prvinskem habitatu nekoč tu zagotovo kar mrgolelo od živalskega življenja. Takoj dojamem , da imamo s seboj pse, verjetno so se živali pred nami poskrile. V vodi ne vidim nič živega, s seboj nimam opreme, a vseeno potresem malo obrežnih rastlin, mislim da je bil vodni sovec (Oenanthe aquatica); iz rastlinja zaplavajo pričakovane postranice (raki enakonožci rodu Gammarus) - verjetno gre za ta območja pogosto vrsto G. fossarum. Take bi pričakoval v takem habitatu - hladna, tekoča, čista, skoraj "izvirska" voda. V blatnem dnu ne vidim ničesar, a okolje je videti idealno za raka koščaka (Austropotamobius torrentinum), piškurje (Eudontomyzon spp.), zlato nežico (Sabanejiwa aurata), kapelja (Cottus gobio), pisance (Phoxinus sp.) in blistavce (Telestes souffia; sinonim Leuciscus souffia) in še kaj takega čistovodnega. Vprašanje je sedaj, ali kaj od tega sploh še živi tu ali ne, upam, da je kaj skritega med rastlinjem in v blatu.
Čez nekaj časa se to poplavno vodovje razcepi v hitro tekoča potoka in na lepem pridemo na jaso in na opuščen skedenj in starinski mlin.  Pred mlinom opazim v potoku čisto ob bregu med obrežno vegetacijio nekaj mirne vode , ki je pokrita z zeleno prevleko - vodno lečo (Lemna sp.); obrežni šaš, vodna preslica in cvetoči vodni sovinec preprečujejo, da bi jo hitroderoči tok odnesel.
V lepem sončnem popoldnevu in ob polni Luni je prizor naravnost pravljičen - nikjer nikogar, samo mi in neverjetno, sanjsko lepa pokrajina - vsi člani družine soglasno ugotovimo, da bi tukaj kar ostali in živeli (do konca svojih dni) - žal nismo v pravljici, smo v resničnem svetu in moramo počasi nazaj. Doma se bomo morali obvezno pregledati proti klopom - proti vsem lastnim pravilom in navadam lazimo po goščavi in mokrišču, ki je videti idealno nahajališče za klope in podobne nebodijih-treba.

Doma sem obnovil svoje beležke o tem dolgo zamolčanem - iskanem skrivnostnem naravnem dragulju in hitro ugotovil, da gre za širše poplavno območje ob levem bregu Sore z imenom Reteške loke, ki ima status naravne vrednote državnega pomena! Je del ekološko pomembnih območij Nature 2000 in je predlagano za pridobitev statusa Naravni rezervat! (takoj se javim za upravljalca tega rezervata - pogoj, dajte mi tisti pravljični mlin ;)...).
Habitat je znan med biologi tudi kot nahajališče vrste kačjega pastirja veliki studenčar (Cordulegaster heros); med lovci kot območje rac in tujerodnih pižmovk, Ondatra zibethica (ki jih žal ne plenijo); med ribiči pa kot revir za sulce (Hucho hucho), postrvi in ponekod lipane. Pižmovka je ravno na mestu, ki sem ga opisoval, zelo pogosta vrsta s precejšnjim negativnim vplivom na okolje; čeprav je pižmovka primarno rastlinojeda, pa uničuje ogrožene sladkovodne školjke, rake in jajca in mladiče mnogih kritično ogroženih vrst dvoživk, plazicev (tudi močvirske sklednice) in celo ptičev. Obe ( z nutrijo) sta tujerodne invazivne vrste in bi jih morali nujno iztrebiti iz našega avtohtonega okolja, ker sta izjemno škodljivi!
Ob potoku najdemo tri pasove zaraščenosti z rastlinami. V najnižjem pasu rastejo rastline, ki so vse leto v vodi, to so razne dristavčevke (Potamogeton sp.), zlatice (Rannunculus sp.), vodne leče (Lemna sp.) in druge. V pasu, kjer so rastline pol leta v vodi in pol leta na kopnem, uspevajo obrežne rastline, ko so šaš (Carex sp.) in ločje (Juncus sp.). Tam, kjer so rastline le kakšen teden pod vodo, raste obrežno grmovje in drevje, kot so jelše, vrbe in jeseni. Med njimi pa uspeva razkošna košara obrežnega ščavja. Vsak od teh pasov je biološko pomemben kot prehranjevališče, skrivališče in gnezdišče (tudi drstišče) mnogim živalskim vrstam.
Tukaj so živele (ne vem, če še vedno glede na opisane razmere) ogroženi kuščar slepec (Angusi fragilis), kača smokulja (Coronella austriaca); od dvoživk močerad in ogrožene in zaščitene vrste, kot so robati in planinski pipek, gorski urh, zelena rega, krastača in žabe rosnica, zelena žaba, debeloglavka, pisana žaba in gozdna sekulja. Od ptičev smo tudi mi videli in slišali kanjo in kukavico, tu so poleg vlaganih rac in tujerodnih fazanov bili včasih pogosti ptiči vodomec, siva čaplja, mali deževnik in mali martinec, golob grivar, turška in divja grlica, siva žolna, mali in veliki detel, vijeglavka, rumeni strnad in rjavi srakoper ipd..; od sesalcev so lovci tu pred leti videli celo ogroženo vidro, tu živi močvirska rovka (Neomys anomalus) in povodna rovka (Neomys fodiens), gozdna rovka (Sorex araneus), beloprsi jež, navadna veverica in navadni krt. Od vodnih rastlin so poleg naštetih te vode znane po prisotnosti klasastega rmanca (Myriophillum spicatum). Celotno gozdno območje ima bogato podrast; spomladi v teh logih bogato cvetijo navadni mali zvončeki (Galanhus nivalis) in pomladni veliki zvonček (Leucojum vernum), znan kot "kronca"; prevladuje divji česen (Allium ursinum), ki prekriva vso površino. Tu je tudi več vrst lilij (Lilium spp.) in perunik (Iris spp.). Od zgoraj opisanih rib so pričevanja za to območje tudi za linja (Tinca tinca) in zvezdogleda (Gobio uranoscopus); verjetno pa se je tudi tu vlagalo skrajno škodljive ameriške postrvi šarenke in gojene krape (spadata med 100 najbolj invazivnih vrst na svetu)?
Upajmo samo, da bo to poplavno območje, naše neprecenljivo naravno bogastvo, naša čudovita naravna dediščina res postalo naravni rezervat, ne pa še eno kmetijsko zemljišče ali kakšen dodaten športni objekt, da ne govorimo o nepotrebnih trgovskih centrih in stavbnih zemljiščih in podobnih zadevah, ki so sicer morda ponekod res potrebne, a ne na tako dragocenih naravnih vodnih in gozdnih - zelenih območjih. Kakršnekoli gradnje bi bile tako brezsmiselne, kar se je pokazalo denimo leta 1990 ob hudi poplavi.

Copyright © Bojan Dolenc

Zadnjič posodobljeno Nedelja, 12 September 2010 12:08