Aqua Vita

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk

Malavijski modri delfin, C. moori

E-pošta natisni PDF

 

Malavijski modri delfin

Grbastoglava malavijska ustonoša Cyrtocara moori, Boulenger, 1902 spada v železni repertoar med afriškimi ostrižniki, kot to velja za podobno grbastoglavo ustonošo Cyphotilapia frontosa iz jezera Tanganjika; pravijo ji tudi malavijski modri delfin. Ob prvem uvozu v Evropo je bila ta vrsta neprecenljiva redkost, na ceniku iz leta 1973 nemške firme Cichliden-Versand Elmar Laxgang je imela pod oznako »Blauer Delphin Wildfang« za tiste čase »astronomsko« ceno 144, 75 DM. Akvaristi so jo kmalu označili kot: drago, občutljivo, pogosto bolehno, za gojenje zelo težavno vrsto. Poleg izjemno lepe modre obarvanosti je najbolj značilna za to vrsto grba na glavi (tvori jo maščobno tkivo), ki je največja pri dominantnih samcih. Zanimivo je, da je ta vrsta, podobno kot sorodnica iz Tanganjike najbolj všeč akvaristkam in nasplošno ženskam, verjetno ravno zaradi simpatično grbasto oblikovane glave. Pogosto sem doživel, da je želel kolega akvarist (ki je gojil to vrsto) zamenjati ribji reportoar in značilna izjava njegove boljše polovice je bila: »Stran gredo lahko vse ribe, a nikakor mooriji – se razumeva, dragi?«. Je ena redkih vrst ostrižnikov v jezeru Malavi, kjer imajta oba spola isto obarvanost. Taka modra obarvanost je značilna za 3 malavijske vste: C. moorii, Protomelas annectens in Otopharynx selenurus. Podobno nebeško do električno modro so v jezeru obarvane še vrste Placidochromis electra, P. phenochilus in P. »Elektra Blue Hongi«, vendar so pri njih samice svetleje obarvane. Ihtiologa Fryer & Iles (1972) sta domnevala, da ta modra obarvanost služi znotrajvrstni komunikaciji v zvezi z značilnim prehranjevanjem – preko tega se mladiči učijo takega obnašanja od starejših vrstnikov; po drugi teoriji gre za izražanje dominance alfa samcev.


Osebna izkaznica: Cichlidae – Pseudocrenilabrinae – pleme Haplochromini – Cyrtocara. Tuja imena: Blue Dolphin cichlid, Bumbyhead; Delfinbuntbarsch... Prvi uvoz v EU: 1968. Domovina: jezero Malavi in jezero Malombo (države Malavi, Mozambik, Tanzanija). Biotop/habitat: peščeno dno ob obali, redko pod 10 m globine. Tu se pogosto zadržuje v velikih jatah z drugimi vrstami velikih ostrižnikov, ki kopljejo pesek in v njem iščejo hrano. Velikost: samci 20 cm, samica 16 cm. T. = 23 - 28°C. Voda: 4° dGH, 5°dKH; pH: 7,8 – 8,6. Hrana:.bioprerast (“aufwuhs”), alge, detrit, luske, živa in zmrznjena (solinski rakci, kozice, krill, mysis-i, ličinke žuželk, enhitreji, deževniki ipd.). Pomemben je delež vlaknin v hrani.. Obnašanje/zadrževaje: miroljuben ostrižnik, samci so teritorialni; sredina, dno.


V naravi se ta vrsta prehranjuje večinoma tako, da sledi jati večjih ostrižnikov, ki dvigujejo in precejajo peščeno podlago; poberejo vse užitno, kar pri tem priplava skozi škrge teh rib, predvsem drobne živalice in detrit; pojedo tudi vse, kar najdejo v sveže skopanem pesku. Najpogostje se družijo z vrstami Taeniolethrinops praeorbitalis, T. laticeps, Fossochromis rostratus in Mylochromis lateristriga. Vso konkurenco, kot je Protomelas annectens preganjajo stran od svojih “sejalcev peska”. Če sledi jata modrih delfinov svojega sejalca, so razporejeni tako, da je prvi v vrsti dominantni alfa samec z največjo grbo, ki dobi v tem primeru sijajno temno “kraljevsko” modro obarvanost; ostali, ki so podrejeni, pa imajo 3 temnomodre pege na svetli sivo.modri podlagi

V akvariju so postali modri delfini tekom generacij manj občultjivi v primerjavi z divjimi osebki; tudi tehnika je danes boljša in lažje vzdržujemo ustrezno kvaliteto vode. V primerjavi z večino drugih malavijskih ostrižnikov pa so občutljivi na kvaliteto vode in za njih velja osnovno pravilo: pogosta, redna menjava vode – minimalno 50 % na 2 tedna! Pri tej vrsti je znotrajvrstna napadalnost šibka in jih lahko gojimo v jati (imeti mora najmanj 4 – 5 samcev) – skupino 8 do 12 osebkov imamo lahko v minimalno 400 l, povsem odrasle matične osebke pa v 600 l akvariju. Uigrana jata modrih delfinov je res prava paša za oči; njihovo izjemno, na trenutke prav “pregnano” obnašaje je tisto, zaradi česar so tako priljubljeni med akvaristi. Ob močnem alfa samcu bodo odnosi v jati stabilni in ne bo rivalstva. V taki stabilni jati šele pride do uspešne drsti v akvariju, saj se ta vrsta drsti na dokaj primitiven način kjerkoli v akvariju na odprtem in v primeru neravnotežja v odnosih med drstjo par ne uspe obvarovati iker pred drugimi sovrstniki ali drugimi vrstami.


Glede prehrambenega obnašanja potrebujejo na dnu droben pesek (premera 0,5 – 2 mm) in za družbo po možnosti take vrste rib, ki rade kopljejo po dnu (idealni bi bili omenjeni “sejalci peska”), vrste mbun niso priporočljive za to vrsto, z izjemo rumenih ustonoš (Labidochromis caeruleus). Kot rumene ustonoše lahko tudi modre delfine gojimo v akvariju z rastlinami (v poštev pridejo predvsem valisnerije, ki rastejo tudi v jezeru). Razmnoževanje je problematično, samico, ki ima ikre v ustih, moramo pustiti povsem na miru ( v tem času ne smemo recimo menjati vode ali čistiti alg po steklu), ujeti jo moramo hitro in “osmukati” (nekako po 20 dneh) ali jo takoj po drsti preseliti v svoj vsaj 100 l akvarij, ki ima veliko rastlin in skrivališč. Besedilo in fotografije: Bojan Dolenc

 

Zadnjič posodobljeno Sreda, 08 December 2010 17:54
 

Nova vrsta ostrižnika iz Eritreje, Danakilia dinicolai sp. nov.

E-pošta natisni PDF

Iz skoraj 10 let starega materiala iz ekspedicij leta 2001 so sedaj opisali novo izjemno lepo vrsto ostrižnika iz jezera Abaeded v Eritreji (vzhodna Afrika). Samec te vrste ima izraito maščobno bulo na glavi in spominja na južnoameriškega zemljojedca vrste 'Geophagus' steindachneri. Od sorodne vrste D. franchettii iz jezera Afdrea iz Etiopije se nova vrsta razlikuje po daljših prsnih plavutih in nekaterih drugih morfoloških znakih.
Po najdbah v prebavilih izgleda, da se nova vrsta hrani z algami. Opaženi so bili odrasli samci na gnezdih v jezeru, kako pazijo na mladiče. Jezero Abaeded leži 30 m pod morsko gladino in dobiva vodo iz toplih izbirov pod in nad jezerom. Edina druga vrsta ribe, najdena tu je kiliribica Aphanius (Lebias) dispar, Rüppell,1829 (sorodnica naše solinarke). Ob najdbi raziskovalci niso uspeli odvzeti vzrocev DNK, zato genetska analiza te vrste še ni bila mogoča.  samica

Rod Danakilia , majhne "tilapijske" ostrižnike je opisal leta 1931 ihtiolog Vinciguerra na vrsti D. franchettii. Ta vrsta ima "trizobo" (tricuspid = pomeni tudi kočnik) oblikovane zobe v ustnem zobovju. Z izjemo sorodstveno dokaj oddaljene vrste Oreochromis tanganicae (Schwarzer et al., 2009) imajo "tilapijski" ostrižniki po pravilu zunanje zobovje "dvozobo" (bicuspid), zato je ta "trozobost" bila razlog za uvedbo novega rodu. Ihtiologinja Trewavas (1983) je postavila hipotezo, da je rod Danakilia sestrska skupina iranskim ostrižnikom vrste Iranocichla hormuzensis (Coad, 1982); oboji pa naj bi bili sorodni bližnejvzhodno-azijskim ostrižnikom rodu Tristramella iz jordanske doline.
jezero Abaeded Foto: Giuseppe de Marchi


Habitat: jezero Abaeded je majhna vulkanska kotanja, samo 450 m široko in 10 m globoko; leži na severozahodni meji Danakilske depresije, 132 km jugovzhodno od mesta Massawa. Danakilska depresija je kraj, kjer izraz konec sveta dobi drug pomen. Dih jemajoča narava, ki je v najskrajnejših razmerah ustvarila izjemne podobe, ustvarja zgodbe, ki jih ni moč najti nikjer drugje na našem planetu! Od Rdečega morja se je razcepila nekje med 25.000 - 32000 leti.


V jezero se sipa puščavski pesek iz okoliških sipin. Nima iztoka, torej vse dotekajoča voda izhlapi v ozračje. Temperatura vode je med 29°C do 45°C. Totalna slanost znaša 14.5 gr/l. Najbolj pogosto ioni v vodi so Na+ (111 EPM), Ca++ (99 EPM), Mg++ (18 EPM), Cl- (217 EPM) in SO 4- (41 EPM); pH = 7.46 in električna prevodnost 23100. Obala jezerca je obraščena s trsjem (Phragmites australis) in tamarisko (Tamarix aphylla); v okolici toplih izvirov ni vegetacije. V jezeru je najdena žaba vrste Ptychadena anchietae. V bližini se nahaja podobno jezerce Badda, ki še ni ihtiološko raziskano.

Etimologija: imenovana po Ernestu Di Nicola-ju, ki je bil član ekspedicije leta 2001 na jezero Abaeded, ki je umrl v prometni nesreči kmalu po koncu ekspedicije.

Stiassny, M.L.J., G. de Marchi & A. Lamboj (2010): A new species of Danakilia (Teleostei, Cichlidae) from Lake Abaeded in the Danakil Depression of Eritrea (East Africa). Zootaxa 2690: 43–52 (Accepted by J. Friel: 12 Nov. 2010; published: 29 Nov. 2010).
http://www.mapress.com/zootaxa/2010/f/z02690p052f.pdf

Anton Lamboj

Obdelal Bojan Dolenc

Zadnjič posodobljeno Petek, 03 December 2010 20:44
 

Načrt upravljanja voda

E-pošta natisni PDF

Načrt upravljanja voda

Načrt upravljanja voda bo Ministrstvo za okolje in prostor zaključilo predvidoma do konca letošnjega leta. Dokument bo določil mehanizme za vodenje politike pri upravljanju voda in ukrepe, s katerimi bomo do 2015 dosegli dobro stanje voda. Slovenski načrt bo vključeval vodni območji Donave in Jadranskega morja.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 29 September 2010 09:50 Več ...
 

Nova vrsta lesojedega oklepničarja

E-pošta natisni PDF

(Photo: Paulo Petry/Globoamazonia.com)

V Peruju so na ekpediciji znanstvenikov  v pragozdu odkrili novo vrsto lesojedega soma oklepničarja. Gre za območje med rekama Ucayali in Madre de Dios, v bližini rek Purús and Yurúa, poroča Globoamazonia.com.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 29 September 2010 10:39 Več ...
 

Aqua Vita tudi na Facebooku

E-pošta natisni PDF

Končno sem kljub visoki števlki v Emšu (letnik 52) in tehnofobiji zajadral tudi na Facebook in tam odkril morje prijatelejv in somišljenikov, kar je res zelo pozitivna izkušnja ( v 3 dneh 120 prijateljev - neverjetno!). Neverjetne možnosti povezovanja. Vabim vse zainteresirane, da se pridružijo; razmišljam, da bi določene novice in članke objavljal tudi kar tam, sploh fotoreportaže.

http://www.facebook.com/photo.php?pid=6708957&fbid=470900326097&id=7267566097&ref=mf#!/profile.php?id=1009218975

 

Zadnjič posodobljeno Nedelja, 26 September 2010 09:27 Več ...
 


Stran 1 od 4
banner_av_novi.png

Anketa

Vam je všeč nova stran?
 

Povezave

Pasica
Pasica
Tu lahko pride tudi vaša povezava, kontakt: bojan.dolenc@aqua-vita.si 041 761 287