Etika , morala , kaj pa nam je še tega treba ?
Poglejmo samo en vidik ustvarjanja v
hobiju tako prevladujočih umetnih = lepotnih pasem , ki so lepe
za oko. Mnoge ribe, predvsem "inteligentni"
ostrižniki komunicirajo med seboj na podlagi različne telesne
obarvanosti in naravnih barvnih vzorcev. Ker smo umetnim pasmam
spremenili naravno obarvanost, se morajo "nesrečne
lepotice" naučiti na novo "tujega jezika" (kar
pa mnogim ne uspe in ostanejo doživljensko "gluhoneme")
. Skrbne raziskave etologov in bolj etično osveščenih
akvaristov vedno bolj kažejo, da zaradi nesporazumov v
intraspecifičnem ribjem komuniciranju mnoge ribe živijo v permanentem
stresu , saj imajo mnogi lepotno vzorci napačen pomen v
jeziku določene vrste. Namesto da bi določena obarvanost ali
vzorec pomenila "rad te imam, ostani z nami", dejansko
pomeni "sovražim te, izgini"! ipd.,. Od tega spoznanja
ni težko priti do ugotovitve, da gre dejansko za neodgovorno
zlorabo in mučenje živali zgolj v nekakšne "kvazi-lepotne"
namene.
To je samo en vidik problematike našega celokupnega odnosa do
živali ali akvaristične etike.
Bioetika in svetleča cebrica
Naš odnos do žive narave obravnava slabo poznana
disciplina znanosti, bioetika. Ta je še posebej prišla do
veljave ob razvoju genskega inženiringa in gensko spremenjenih
organizmih . Ob osvetljevanju tega problema želim predvsem
podati osnove bioetike in zakaj mislim, da je prodaja in gojenje
gensko spremenjene svetleče cebrice GloFish tm sporna in neetična
.
Transgena akvarijska ribica , svetleča cebrica (GloFish tm)
je že postala realnost, je izjemno dobro prodajana akvarijska
riba in prva domača žival, ki jo prodajajo v trgovinah za male
živali . Proizvajalcem se je silno mudilo s prihodom na tržišče,
zaobšli so zakonodajo in prva gensko spremenjena domača žival
je po pričakovanjih naletela na močan odpor določenega dela
javnosti, v nekaterih zveznih državah ZDA (Kalifornija ,
Wisconsin) so je že prepovedali, organizacija za zaščito živali
Watchdog , CTA (International Center for Technology Assessment)
in Center for Food Safety pa so tožili ameriško FDA , ki
je izdala sporno in domnevno nezakonito dovoljenje za prosto
prodajo teh rib .
Navadna cebrica , Brachydanio rerio, Hamilton, 1822
je zelo priljubljena akvarijska ribica za začetnike iz družine
krapovcev. V naravi živi v vzhodni Indiji od Kalkute do mesta
Masulipatam. Je jatna riba, nezahtevna, zrastejo samo do 6 cm in
za njihovo gojenje zadošča že 80 cm dolg akvarij (okoli 100
litrov). Posebej glede razmnoževanja veljajo za najlažjo "ikrnico",
so zelo plodne, razplod je izjemno lahek .
Verjetno je to tudi razlog, da so prav to vrsto izbrali za "poskusno žival", saj so jim gen za proizvodnjo fluorescentnih beljakovin najprej vstavili za lažje spremljanje strupov v vodi . Leta 1999 so na Nacionalni Univerzi v Singaporu dr.Gong Zhiyuan in njegovi sodelavci izolirali genom meduze, ki naravno proizvaja fluorescentno zeleno beljakovino in ga cepili v genom cebrice. Posledica je bila, da so se notranji organi ribe svetili skozi kožo. Kmalu zatem je tudi tim tajvanskih raziskovalcev pod vodstvom profesorja Huai-JenTsai-ja uspel narediti podobno z genom za rdečo fluorescentno beljakovino iz globokomorske korale. To znanje pa je takoj "prevzela" največja ribogojnica za akvarijske ribe na Tajvanu , firma Taikong, ki je zaslutila v obarvanih mutantih veliko komercialno priložnost . Prišlo je do usodnega koraka - srečali so se znanstveniki in poslovneži - kot rezultat "dogovora" je bila velika denarna injekcija, s katero so poslovneži financirali nadaljna "raziskovanja" in patentiranje. Rodila se je zloglasna TK1 in leta 2002 je postal Tajvan prva država na svetu, ki je dovolila prodajo gensko spremenjenega organizma kot domačo žival. V manj kot mesecu dni so prodali 100.000 TK1 svetlečih modroočk (medaka ali "nočni biser" ) za 18.60 $ po komadu .
Januarja 2004 pa je v ZDA firma Yorktown Technologies iz Austina, Texas dejansko nezakonito spravila na trg "frankensteinsko" ribo GloFish tm, 5 $ po komadu, sklicujoč se , da ne potrebuje za to vladnih določenih dovoljenj , kar je rezultiralo v omenjeno tožbo in množične proteste akvaristov in okoljevarstvenih skupin po celotnem ozemlju ZDA.
V zadnji št. revije T.F.H. glavni urednik škandalozno
zagovarja prodajo in oglaševanje genetsko modificirane cebrice (Brachydanio
rerio), ki jo prodajajo pod trgovsko znamko GloFISHtm. V
genom navadne cebrice so v Singapuru vsadili gen globinske svetleče
korale, ki omogoča sintezo fluorescentnega rdečega pigmenta,
tako da se ribe ponoči svetijo. Provotno je tudi služilo lažjemu
proučevanju polutantov v onesnaženih vodah, nakar so nedopustno
zadevo skomercializirali v akvaristične namene! To je po
tajvanskih Azoo "nočnih biserih" - svetlečih kili
ribicah (Oryzias sp.) drug tak primer sramotne genetske
zlorabe akvaristike ! O tem imamo debato v naših Diskusijah v
niti Nasvet dneva : Akvarijske pošasti . Urednik Boruchowitz
zagovarja to odločitev, češ da take ribe niso nevarne za
okolje . Saj plastične rastline in ribe in ostali kič tudi načelno
niso nevarni za okolje, pa vseeno nimajo kaj iskati v akvariju. O
tem problemu sicer poteka polemika na različnih nivojih po vsem
svetu , gre za spopad med ameriško- azijsko negativno
globalizacijo in antiglobalisti in naravovarstveniki na nasprotni
strani. Na Interzooju v Nemčiji so prepovedali razstavljanje
genetskih spačkov ; gre za klasičen spor med evropsko in ameriško-azijsko
usmeritvijo v akvaristiki in v naravoslovni etiki nasplošno.
Zelo odločno nasprotuje vsem zlorabam genskega inženiringa tudi
Greenpeace, zelo dober opis njihovih argumentov najdemo tule :
http://www.greenpeace.org.nz/truefood/newsdetail.asp?PRID=641
V 21. stoletju smo dočakali trenutek, ko smo soočeni s
problemi, ki so še pred kratkim bili predmet znastvene
fantastike. Nujno je potrebno prediskutirati in osvetliti
problematiko gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO)
iz vidika etike in družbenih posledic . Brez osnovnega znanja o
biotehnologiji in genetiki ter brez poznavanja osnov bioetike
postane posameznik hitro žrtev manipulacij določenih krogov ,
ki jim to odgovarja. Žal se to že dogaja, uresničuje se črni
scenarij , širša javnost še ni dovolj izobražena in osveščena
, kapital že trži gensko spremenjene organizme in zlorablja
predhodbno obljubljene omejitve glede previdnosti in postopnosti.
Celo šolani biologi ugotavljamo , da se spričo neverjetno
hitrega razvoja znanosti, zlasti genetike , ne spoznamo dovolj na
ta področja. Bioetika ("Kaj, kakšna etika?") pa je
sploh ena najbolj zapostavljenih, spregledanih in celo
zlorabljneih znanosti nasploh. Človeka boli srce, ko bere
pogavja o bioetiki v reklamah za nesprejemljivo gensko
zmanipulirane organizme !
Poglavje o bioetiki, njene osnove in bistvo bom zato skušal
podati v člankih v nadaljevanju tudi tu kot aktualno
problematiko, saj je ravno akvaristika postala s "svetlečimi
cebricami" področje zanimanja vse svetovne javnosti. Na nek
način, čeprav gre za zlorabo akvaristike, so za akvaristiko
naredili precejšnjo reklamo .
Mit o Frankensteinu (legendarni film očeta grozljivk A.
Hitchoka; Dr. Frankenstein je sicer bil "nori znanstvenik"
in ne "pošast" ki jo je ustvaril) skriva v sebi širši
javnosti nekaj manj znanih moralnih in etičnih vprašanj, žal
se je o tem problemu vedno pisalo preveč površno . Zato je
dokaj primerno, da se uporablja za genetsko manipulirane domače
živali in druge organizme ta izraz. Osebno imam poanto tega
filma za nekakšno nepremišljeno zlorabo znanosti , kar ima
tragične posledice.
Žal je odnos širše javnosti do znanosti preveč površen,
ignorantski in javnost se ne odziva na aktualne in pereče
moralne vidike znanstvenega "napredka", ampak vse
prerada prepusti to medijem , le ti pogosto to zlorabijo, posebej
rumeni in komercialni tisk (reklame). Medijem ne gre za branjenje
resnice in moralnih principov, njih zanima prodaja (naklada) in
to, kar bo všeč množicam - bralcem . In morala je na psu ! Za
nameček večino znanstvenikov, ki s svojimi raziskavami in delom
povzročajo moralne dileme, morala in etika zanima najmanj , celo
so ji pogosto sovražni ali pa ne smejo svojih stališč javno
izražati zaradi odvisnosti od naročnikov raziskav. V sodobni
znanosti , temelječi na "dejstvih" , pogosto velja rek
: "de gustibus, non disputandum est", o
izsledkih se ne moralizira.
Pomanjkanje strokovne etike v sodobni znanosti je ena največjih
nevarnosti za človeštvo in naš planet .
Prepogosto se dogaja, da se javnost odzove zgolj , ko lahko
posledice raziskav povzročajo le očitno "nevarnost za
ljudi" (kako "nam" pa to lahko škoduje?), bolj
daljnoročne , ne tako očitne in širše posledice za okolje pa
niso tako zanimive . Če pogledamo nevarnost gensko spremenjenih
in zmanipuliranih domačih živali "za nas" ljudi ,
opazimo predvsem 4 potencialne nevarnosti :
1. prehitra sprememba genoma, za katero ne vemo, kakšen posledice ima lahko v nekem obdobju ;
2. dodatno oženje genskega pola in kopičenje škodljivih recesivnih genov ;
3. s hitro spremembo genoma živali in s tem nje same spreminjamo hkrati tudi njene parazite oz. patogene , ki se lahko pri prilagajanju na nove lastnosti spremenijo na tak način, da postanejo akutno in nepredvidljivo nevarni tudi za druge vrste, vključno človeka ;
4. vrsta tveganja je povezana z nepredvidljivimi okoljskimi - ekološkimi posledicami in problemi : tveganja pri izpustu genteh organizmov v okolje so bistveno večja kot pri sevanju ali pri učinkih delovanja strupenih kemikalij. Genteh organizmi se namreč razmnožujejo !
Genski inženiring je na splošno, posebej med znanstveniki mišljen
kot nekaj naprednega in pozitivnega, če se upošteva vse etične
vidike tega pojava. Če pa se etike ne upošteva in se to znanje
zlorabi zgolj v "koristnostne" oz. "komercialne"
namene , se pa zadeva prehitro sprevrže v "frankensteinščino"
! Žal mislim, da se je z zlorabo gensko spremenjene svetleče
cebrice - GloFish tm zgodilo ravno to !
Manipulacije z genomi živih bitij resno poškoduje vedenje,
integriteto in zdravje organizmov. Preneseni geni lahko poškodujejo
in vplivajo na aktivnost lastnih genov v organizmu. Znano je, da
prihaja do neljubih presenečenj, če se v drug organizem prenese
vec kot en gen!
Razvoj genskega inženirstva nam je med drugim omogočil tudi
prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni
poti ne morejo izmenjati svojih genov, posledice novo nastalega
genoma pa niso vedno povsem predvidljive. Recimo zloglasni primer
množičnih smrti potrošnikov : neko japonsko podjetje, ki je z
genskim inženiringom pospešilo in povečalo učinkovitost
prehrambnega dodatka triptofana ter hkrati znižalo tudi stroške
čiščenja, je odgovorno za smrt 37 in
invalidnost 1500 Ijudi zaradi nepredvidneih
strupenih primesi !
Kakršna se danes prodaja, vsebuje GloFish v kromosomski genom z manipulacijo vstavljene posamezne različne gene različnih organizmov, med drugim tudi gen za proizvodnjo fluorescentnega rdečega pigmenta , ki izhaja iz globokomorske vetrnice . Po informacijah in znanju CTA so vstavljeni geni , plazmidni promotorji in vektorji lahko potencialno nevarni za okolje in za zdravje drugih živalskih vrst , vključno za zdravje človeka ! Svetleče cebrice so spremenjene s pomočjo plazmidov pdsRed-1 za rdečo obarvanost , pEGP-1 za proizvodnjo zelenih fluorescentnih proteinov , pEYP-1 za proizvodnjo rumenih . Vsak od teh palzmidov vsebuje gene, ki povzročajo odpornost na antibiotike; na to nevarnost so očitno mnogi znanstveniki zaman opozarjali, saj organizmi s takimi geni po dogovoru (in zdravi kmečki pameti) nikoli ne smejo priti "ven iz laboratorijev" ! ? Poleg tega ima vstavljeno novo sekvenco genov, ki deluje kot "preskakovalni prenašalec" , ki se je spsosoben reproducirati v drugih organizmih, kot virus. Dejansko pa ima vgrajene v genom tudi nekatere za opice in ljudi nevarne viruse !
Vsekakor se GloFish bistveno razlikuje od naravne, od človeka nezmanipulirane cebrice . Zanimivo je, da so biologi firm, ki so odgovorne za ta "zločin" , ravno to dejstvo uporabili kot izgovor, da te ribe niso nevarne za okolje . Samčki GloFish imajo namreč za 90 % manjšo sposobnost oploditve, samičke imajo do 50 % manj iker ipd. in kot taki naj ne bi bili nevarni ta življenje v prosti naravi. S tem so sami pokazali, kako zelo prizadete so te zmanipulirane ribe : so manj odporne na bolezni, slabše rastejo in so nekonkurenčne v družbi z naravnimi cebricami. Gre za hudo zlorabo vrste kot take, saj te ribe zaradi fizioloških in telesnih sprememb dobesedno trpijo . Patentirano mučenje živali .Seveda je odveč omenjati, kaj bi se zgodilo, če bi tako ribo dali v naravno okolje - v nekaj minutah bi jih naravna selekcija v obliki predatorjev in drugih vplivov okolja odstranila z obličja zemlje .
Ni naključje, da so za začetek osvajanja tržišča in »za prebitje ledu« uporabili ravno nedolžno akvarijsko ribico. Do mrzlokrvnih živali ima javnost kot tudi razne inšpekcijske službe dokaj blage kriterije in problema ne jemljejo preveč resno. Ko se bo to prijelo, pa ima »biotehnološka industrija malih živali« načrte razširiti proizvodnjo še na večino ostalih malih živalih, v načrtu imajo vse od gensko »oplemenitenih« žuželk , sobnih plazilcev, ptičev, malih glodavcev, do mačk in psov . Precej takih živali je že »ustvarjenih« in živijo pod kontrolo v laboratorijih različnih biotehnoloških podjetij po vsem svetu. Vendar pa je nekaj povsem drugega take »spačke« sprostiti na tržišče , kar ima za posledico razmnoževanje in širjenje takih organizmov v prostoru povsem nekontrolirano , prepuščene naključju ali celo namernim nadaljnim zlorabam .
Pravna ureditev ravnanja z GSO je v posameznih državah različna.
Najstrožjo zakonodajo bo v kratkem imela Evropska unija. V EU že
od leta 1998 velja moratorij na nove odobritve uporabe GSO.
Povsem drugače je v ZDA, kjer pri urejanju tega področja
obstaja prava pravna praznina. Nekaj držav je v preteklih letih
skušalo prepovedati uvoz GSO, vendar pa so ZDA to uspešno
preprečile z grožnjami, da bodo sprožile spore v okviru
Svetovne trgovinske organizacije. Tak pritisk so okusili leta
2001 tudi v sosednji Hrvaški, ko se je več ministrstev skupaj
odločilo, da bodo prepovedali uvoz GSO. Zaradi omenjenega
moratorija na nove odobritve uporabe GSO v EU so napeti tudi
odnosi med ZDA in EU.
Pri nas imamo na srečo že 2 leti zakon, ki določa pogoje uvoza
, uporabe in prodaje GSO ; na podlagi tega zakona pri nas brez
predhodne ocene tveganja ustreznih pooblaščenih služb praktično
legalno ni mogoče prodajati in gojiti take organizme, kar velja
tudi za svetlečo cebrico !
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi ((ZRGSO) –
Ur.l. RS
67/26.7.2002, str. 7635-7648).
Bojan Dolenc
Ljubljana, 05. 04. 2004